V tokratni oddaji smo predstavili monografijo z naslovom KAZEN NAJ OBSOJENCA PREVZGOJI in s podnaslovom Kazenske ustanove v Ljubljani in okolici, 1945–1954. Avtorici dr. Jelka Piškurić in dr. Mateja Čoh Kladnik sta s pomočjo arhivskega gradiva in spominske literature uredili znanstveno monografijo, ki celovito obravnava kazenske ustanove, delovišča in taborišča takratnih komunističnih oblasti. Namen dela je bolje razjasniti delovanje povojnega političnega represivnega aparata, ki je neizpodbitno kršil temeljne človekove pravice in svoboščine takratnih državljanov.
V tokratni oddaji smo predstavili monografijo z naslovom KAZEN NAJ OBSOJENCA PREVZGOJI in s podnaslovom Kazenske ustanove v Ljubljani in okolici, 1945–1954. Avtorici dr. Jelka Piškurić in dr. Mateja Čoh Kladnik sta s pomočjo arhivskega gradiva in spominske literature uredili znanstveno monografijo, ki celovito obravnava kazenske ustanove, delovišča in taborišča takratnih komunističnih oblasti. Namen dela je bolje razjasniti delovanje povojnega političnega represivnega aparata, ki je neizpodbitno kršil temeljne človekove pravice in svoboščine takratnih državljanov.
Gost je bil direktor Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaž Ivešić. V pogovoru smo predstavili delovanje in pomen te inštitucije, ki je pred kratkim pripravila tudi dan odprtih vrat. Vprašali smo kateri so trenutno njihovi pomembnejši projekti in omenili monografijo o celicah UDBE na Beethovnovi v Ljubljani, ki jih Študijski center upravlja. Poudarili smo tudi odlično sodelovanje pri projektih oddaje Moja zgodba, kjer iščemo, evidentiramo in objavljamo pričevanja ustne zgodovine. Začetek ob 20.h!
Gost je bil direktor Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaž Ivešić. V pogovoru smo predstavili delovanje in pomen te inštitucije, ki je pred kratkim pripravila tudi dan odprtih vrat. Vprašali smo kateri so trenutno njihovi pomembnejši projekti in omenili monografijo o celicah UDBE na Beethovnovi v Ljubljani, ki jih Študijski center upravlja. Poudarili smo tudi odlično sodelovanje pri projektih oddaje Moja zgodba, kjer iščemo, evidentiramo in objavljamo pričevanja ustne zgodovine. Začetek ob 20.h!
V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali posnetek pogovora ob predstavitvi monografije V senci Beethovnove 3, ki so jo pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O celicah UDBE, ki so bile po drugi svetovni vojni del mreže skrivnih zaporov je sicer malo znanega, njihovo odkritje, zgodovino in nedavno prenovo pa nam bodo predstavile Mateja Čoh Kladnik, Jelka Piškurić in Marta Keršič.
V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali posnetek pogovora ob predstavitvi monografije V senci Beethovnove 3, ki so jo pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O celicah UDBE, ki so bile po drugi svetovni vojni del mreže skrivnih zaporov je sicer malo znanega, njihovo odkritje, zgodovino in nedavno prenovo pa nam bodo predstavile Mateja Čoh Kladnik, Jelka Piškurić in Marta Keršič.
Oddajo je teden dni pred najdaljšo nočjo v letu napolnila svetloba zvezd - tistih, ki sta jih na svoji dolgi himalajski poti opazovala svetovno znana alpinista Marija in Andrej Štremfelj. V ozadje nastajanja njune nove knjige smo pogledali, v prvem delu oddaje smo spregovorili o hoji v gore pozimi, na koncu pa še o mednarodnem dnevu gora. Sogovorniki so bili: podpredsednik PZS Miha Habjan in predsednik PD Kamnik Marko Petek, podpredsednik PZS in avtor letošnje poslanice Roman Ponebšek.
… Nadeli smo si masko vsesprejemanja, da bi s tem pridobili – svobodo?! In smo se zaradi te čudne maškarade znašli v kaosu vrednot, v katerem nihče ne ve, kaj je prav in kaj narobe, kaj se sme in česa ne, kdo je, kaj bi moral biti, kaj je ljubezen in kaj sovraštvo, kaj je svoboda in kje so naše meje …
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je pripravila znanstveni posvet ob stoti obletnici rojstva akademika Alojza Rebule z naslovom Alojz Rebula: Slovenec med zgodovino in nadčasnim. V drugi oddaji iz niza ste lahko prisluhnili prispevkom: Alojz Rebula kot pedagog in mentor, ki ga je pripravil Tomaž Simčič, Sejati iz sejalskega imperativa Erike Jazbar in Spominom Marija Mavra o Alojzu Rebuli, ki jih je prebrala njegova vnukinja Mojca Petaros.
V adventni soboti smo z Alenko Rebula premislili čas priprave in upočasnitve. Ob vsakodnevnih obveznostih v adventu običajno samo še dodajamo, še več je službenih srečevanj, druženj, čas jemljejo tudi nakupovanja daril in ostale priprave na praznike. Kako v miru in izpolnjujoče iskati poti do osrečujočih praznikov za vse, saj si ne želimo vsi istega, smo se pogovarjali.
Knjiga Digitalna demenca je vsekakor dobro in koristno branje, še zlasti za starše odraščajočih otrok. Z nami v studiu je bila Mateja Bizjak Osredkar, ki je predstavila izredno koristnost te knjige.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
37. Černetovo nagrado bo prejel Dimitri Žbogar s Tržaškega. Tako odločitev je soglasno sprejela posebna komisija, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta iz Trsta in jo sestavljajo Tomaž Simčič, Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Žbogar je javni delavec in kmetijski podjetnik ter sindikalist iz Samatorce v občini Zgonik. Nagrado bo prejel za njegov čut in delo za skupnost, za vztrajanje pri vrednotah in prizadevanje za rast krajevnega narodnostnega, verskega, kulturnega in političnega občestva. Podelitev bo na štefanovo takoj po praznični maši v učilnici župnišča v Zgoniku. No, Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza pa sta sporočila, da bo 46. Tischlerjevo nagrado prejel dipl. inž. Franc Kattnig za življenjsko delo na kulturnem in založniškem področju ter za dolgoletno prizadevanje v prid slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Podelitev bo 20. januarja v Celovcu.
»Bodimo radi takšni, kakršni smo.« je drobec iz nove knjige Petra Milloniga, ki je tudi svojo tretjo zbirko naslovil Zasidran v veri. V kratkih razmišljanjih avtor izlušči jedro, zato so tudi jasna in odprta. V oddaji Sol in luč smo prisluhnili štirim temam. O osamljenosti, o miru, o dobrih ljudeh in o tem, da smo kar smo.