Moja zgodba

VEČ ...|23. 3. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 1. oddaja

V oddaji Moja zgodba smo začeli s predvajanjem prispevkov znanstvenega posveta z naslovom »Dachavski procesi – 75 let pozneje«, ki je novembra 2024, potekal v organizaciji Slovenske matice in Študijskega centra za narodno spravo. Slišali ste prvo oddajo v kateri je spregovoril dr. Marko Dolinar pod naslovom: Kemik Boris Kranjc: načelnost, idealizem in smrt.

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 1. oddaja

V oddaji Moja zgodba smo začeli s predvajanjem prispevkov znanstvenega posveta z naslovom »Dachavski procesi – 75 let pozneje«, ki je novembra 2024, potekal v organizaciji Slovenske matice in Študijskega centra za narodno spravo. Slišali ste prvo oddajo v kateri je spregovoril dr. Marko Dolinar pod naslovom: Kemik Boris Kranjc: načelnost, idealizem in smrt.

spominpolitikaDachauski procesiAleš GabričTomaž IvešićMarko DolinarBoštjan KranjcSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravo

Moja zgodba

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 1. oddaja

V oddaji Moja zgodba smo začeli s predvajanjem prispevkov znanstvenega posveta z naslovom »Dachavski procesi – 75 let pozneje«, ki je novembra 2024, potekal v organizaciji Slovenske matice in Študijskega centra za narodno spravo. Slišali ste prvo oddajo v kateri je spregovoril dr. Marko Dolinar pod naslovom: Kemik Boris Kranjc: načelnost, idealizem in smrt.

VEČ ...|23. 3. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 1. oddaja

V oddaji Moja zgodba smo začeli s predvajanjem prispevkov znanstvenega posveta z naslovom »Dachavski procesi – 75 let pozneje«, ki je novembra 2024, potekal v organizaciji Slovenske matice in Študijskega centra za narodno spravo. Slišali ste prvo oddajo v kateri je spregovoril dr. Marko Dolinar pod naslovom: Kemik Boris Kranjc: načelnost, idealizem in smrt.

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiAleš GabričTomaž IvešićMarko DolinarBoštjan KranjcSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravo

Moja zgodba

VEČ ...|18. 8. 2024
Monografija Kazen naj obsojenca prevzgoji

V tokratni oddaji smo predstavili monografijo z naslovom KAZEN NAJ OBSOJENCA PREVZGOJI in s podnaslovom Kazenske ustanove v Ljubljani in okolici, 1945–1954. Avtorici dr. Jelka Piškurić in dr. Mateja Čoh Kladnik sta s pomočjo arhivskega gradiva in spominske literature uredili znanstveno monografijo, ki celovito obravnava kazenske ustanove, delovišča in taborišča takratnih komunističnih oblasti. Namen dela je bolje razjasniti delovanje povojnega političnega represivnega aparata, ki je neizpodbitno kršil temeljne človekove pravice in svoboščine takratnih državljanov. 

Monografija Kazen naj obsojenca prevzgoji

V tokratni oddaji smo predstavili monografijo z naslovom KAZEN NAJ OBSOJENCA PREVZGOJI in s podnaslovom Kazenske ustanove v Ljubljani in okolici, 1945–1954. Avtorici dr. Jelka Piškurić in dr. Mateja Čoh Kladnik sta s pomočjo arhivskega gradiva in spominske literature uredili znanstveno monografijo, ki celovito obravnava kazenske ustanove, delovišča in taborišča takratnih komunističnih oblasti. Namen dela je bolje razjasniti delovanje povojnega političnega represivnega aparata, ki je neizpodbitno kršil temeljne človekove pravice in svoboščine takratnih državljanov. 

spominpolitikaJelka PiškurićMateja Čoh KladnikKazen naj obsojenca prevzgojiKazenske ustanove v Ljubljani in okoliciŠtudijski center za narodno spravo

Moja zgodba

Monografija Kazen naj obsojenca prevzgoji

V tokratni oddaji smo predstavili monografijo z naslovom KAZEN NAJ OBSOJENCA PREVZGOJI in s podnaslovom Kazenske ustanove v Ljubljani in okolici, 1945–1954. Avtorici dr. Jelka Piškurić in dr. Mateja Čoh Kladnik sta s pomočjo arhivskega gradiva in spominske literature uredili znanstveno monografijo, ki celovito obravnava kazenske ustanove, delovišča in taborišča takratnih komunističnih oblasti. Namen dela je bolje razjasniti delovanje povojnega političnega represivnega aparata, ki je neizpodbitno kršil temeljne človekove pravice in svoboščine takratnih državljanov. 

VEČ ...|18. 8. 2024
Monografija Kazen naj obsojenca prevzgoji

V tokratni oddaji smo predstavili monografijo z naslovom KAZEN NAJ OBSOJENCA PREVZGOJI in s podnaslovom Kazenske ustanove v Ljubljani in okolici, 1945–1954. Avtorici dr. Jelka Piškurić in dr. Mateja Čoh Kladnik sta s pomočjo arhivskega gradiva in spominske literature uredili znanstveno monografijo, ki celovito obravnava kazenske ustanove, delovišča in taborišča takratnih komunističnih oblasti. Namen dela je bolje razjasniti delovanje povojnega političnega represivnega aparata, ki je neizpodbitno kršil temeljne človekove pravice in svoboščine takratnih državljanov. 

Jože Bartolj

spominpolitikaJelka PiškurićMateja Čoh KladnikKazen naj obsojenca prevzgojiKazenske ustanove v Ljubljani in okoliciŠtudijski center za narodno spravo

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 7. 2023
Renato Podbersič o novi številki revije Dileme

Kulturni utrinki

Renato Podbersič o novi številki revije Dileme
VEČ ...|25. 7. 2023

Moja zgodba

VEČ ...|18. 6. 2023
Dr. Tomaž Ivešić o delovanju Študijskega centra za narodno spravo

Gost je bil direktor Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaž Ivešić. V pogovoru smo predstavili delovanje in pomen te inštitucije, ki je pred kratkim pripravila tudi dan odprtih vrat. Vprašali smo kateri so trenutno njihovi pomembnejši projekti in omenili monografijo o celicah UDBE na Beethovnovi v Ljubljani, ki jih Študijski center upravlja. Poudarili smo tudi odlično sodelovanje pri projektih oddaje Moja zgodba, kjer iščemo, evidentiramo in objavljamo pričevanja ustne zgodovine. Začetek ob 20.h!

 

Dr. Tomaž Ivešić o delovanju Študijskega centra za narodno spravo

Gost je bil direktor Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaž Ivešić. V pogovoru smo predstavili delovanje in pomen te inštitucije, ki je pred kratkim pripravila tudi dan odprtih vrat. Vprašali smo kateri so trenutno njihovi pomembnejši projekti in omenili monografijo o celicah UDBE na Beethovnovi v Ljubljani, ki jih Študijski center upravlja. Poudarili smo tudi odlično sodelovanje pri projektih oddaje Moja zgodba, kjer iščemo, evidentiramo in objavljamo pričevanja ustne zgodovine. Začetek ob 20.h!

 

spominpolitikaŠtudijski center za narodno spravoTomaž Ivešić

Moja zgodba

Dr. Tomaž Ivešić o delovanju Študijskega centra za narodno spravo

Gost je bil direktor Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaž Ivešić. V pogovoru smo predstavili delovanje in pomen te inštitucije, ki je pred kratkim pripravila tudi dan odprtih vrat. Vprašali smo kateri so trenutno njihovi pomembnejši projekti in omenili monografijo o celicah UDBE na Beethovnovi v Ljubljani, ki jih Študijski center upravlja. Poudarili smo tudi odlično sodelovanje pri projektih oddaje Moja zgodba, kjer iščemo, evidentiramo in objavljamo pričevanja ustne zgodovine. Začetek ob 20.h!

 

VEČ ...|18. 6. 2023
Dr. Tomaž Ivešić o delovanju Študijskega centra za narodno spravo

Gost je bil direktor Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaž Ivešić. V pogovoru smo predstavili delovanje in pomen te inštitucije, ki je pred kratkim pripravila tudi dan odprtih vrat. Vprašali smo kateri so trenutno njihovi pomembnejši projekti in omenili monografijo o celicah UDBE na Beethovnovi v Ljubljani, ki jih Študijski center upravlja. Poudarili smo tudi odlično sodelovanje pri projektih oddaje Moja zgodba, kjer iščemo, evidentiramo in objavljamo pričevanja ustne zgodovine. Začetek ob 20.h!

 

Jože Bartolj

spominpolitikaŠtudijski center za narodno spravoTomaž Ivešić

Moja zgodba

VEČ ...|14. 5. 2023
V senci Beethovnove 3 - Monografija ŠCNS

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali posnetek pogovora ob predstavitvi monografije V senci Beethovnove 3, ki so jo pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O celicah UDBE, ki so bile po drugi svetovni vojni del mreže skrivnih zaporov je sicer malo znanega, njihovo odkritje, zgodovino in nedavno prenovo pa nam bodo predstavile Mateja Čoh Kladnik, Jelka Piškurić in Marta Keršič.

V senci Beethovnove 3 - Monografija ŠCNS

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali posnetek pogovora ob predstavitvi monografije V senci Beethovnove 3, ki so jo pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O celicah UDBE, ki so bile po drugi svetovni vojni del mreže skrivnih zaporov je sicer malo znanega, njihovo odkritje, zgodovino in nedavno prenovo pa nam bodo predstavile Mateja Čoh Kladnik, Jelka Piškurić in Marta Keršič.

spominpolitikacelice UDBEBeethovnova 3V senci Beethovnove 3Študijski center za narodno spravoMateja Čoh KladnikJelka PiškurićMarta KeršičTomaž Ivešić

Moja zgodba

V senci Beethovnove 3 - Monografija ŠCNS

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali posnetek pogovora ob predstavitvi monografije V senci Beethovnove 3, ki so jo pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O celicah UDBE, ki so bile po drugi svetovni vojni del mreže skrivnih zaporov je sicer malo znanega, njihovo odkritje, zgodovino in nedavno prenovo pa nam bodo predstavile Mateja Čoh Kladnik, Jelka Piškurić in Marta Keršič.

VEČ ...|14. 5. 2023
V senci Beethovnove 3 - Monografija ŠCNS

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali posnetek pogovora ob predstavitvi monografije V senci Beethovnove 3, ki so jo pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O celicah UDBE, ki so bile po drugi svetovni vojni del mreže skrivnih zaporov je sicer malo znanega, njihovo odkritje, zgodovino in nedavno prenovo pa nam bodo predstavile Mateja Čoh Kladnik, Jelka Piškurić in Marta Keršič.

Jože Bartolj

spominpolitikacelice UDBEBeethovnova 3V senci Beethovnove 3Študijski center za narodno spravoMateja Čoh KladnikJelka PiškurićMarta KeršičTomaž Ivešić

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|28. 3. 2025
Helena Jaklitsch: Otrok kot tržno blago

Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …

Helena Jaklitsch: Otrok kot tržno blago

Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …

Helena Jaklitsch

komentarotrokoploditevpravica

Pogovor o

VEČ ...|26. 3. 2025
Kariera in družina gresta lahko z roko v roki

Po materinskem dnevu smo v oddajo Pogovor o povabili tri ugledne in tudi nagrajene menedžerke, ki uspešno usklajujejo kariero in družinsko življenje. Kako se pri tem izogniti stresu? Kako postaviti meje? Mite in stereotipe smo odpravljali s Saško Rihtaršič ter z Majo Brelih Lotrič in Marto Kelvišar. Vse tri med drugim poudarjajo, da materinstvo za vodstveni položaj ni ovira, ampak prednost.

Kariera in družina gresta lahko z roko v roki

Po materinskem dnevu smo v oddajo Pogovor o povabili tri ugledne in tudi nagrajene menedžerke, ki uspešno usklajujejo kariero in družinsko življenje. Kako se pri tem izogniti stresu? Kako postaviti meje? Mite in stereotipe smo odpravljali s Saško Rihtaršič ter z Majo Brelih Lotrič in Marto Kelvišar. Vse tri med drugim poudarjajo, da materinstvo za vodstveni položaj ni ovira, ampak prednost.

Radio Ognjišče

politikaživljenje

Moja zgodba

VEČ ...|23. 3. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 1. oddaja

V oddaji Moja zgodba smo začeli s predvajanjem prispevkov znanstvenega posveta z naslovom »Dachavski procesi – 75 let pozneje«, ki je novembra 2024, potekal v organizaciji Slovenske matice in Študijskega centra za narodno spravo. Slišali ste prvo oddajo v kateri je spregovoril dr. Marko Dolinar pod naslovom: Kemik Boris Kranjc: načelnost, idealizem in smrt.

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 1. oddaja

V oddaji Moja zgodba smo začeli s predvajanjem prispevkov znanstvenega posveta z naslovom »Dachavski procesi – 75 let pozneje«, ki je novembra 2024, potekal v organizaciji Slovenske matice in Študijskega centra za narodno spravo. Slišali ste prvo oddajo v kateri je spregovoril dr. Marko Dolinar pod naslovom: Kemik Boris Kranjc: načelnost, idealizem in smrt.

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiAleš GabričTomaž IvešićMarko DolinarBoštjan KranjcSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravo

Duhovna misel

VEČ ...|28. 3. 2025
Popravljena koča

Zelo reven človek je sam živel v majhni ubogi koči. Sklenil je, da jo bo prodal. Ogledal si je ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Popravljena koča

Zelo reven človek je sam živel v majhni ubogi koči. Sklenil je, da jo bo prodal. Ogledal si je ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|21. 3. 2025
50 let E6

Ste že slišali za evropske pešpoti? Dvanajst jih prepreda Staro celino in merijo v skupni dolžini več kot 60.000 km. Ena izmed njih z oznako E6 letos praznuje 50 let. Poteka od Baltskega morja do Grčije, pri nas je bila odprta 24. maja 1975. Organizacija praznovanja jubileja je bila zaupana prav Sloveniji. Več o zgodovini in ideji ter dogodkih je povedal predsednik Komisije za evropske pešpoti in gozdar Jože Prah, pred svetovnim dnem voda in meteorologije pa smo pozornost posvetili tudi opozarjanju na neugodne vremenske razmere in vodi, ki v obliki snežnih plazov ogroža človekovo dejavnost. Spregovorili so: Aleš Poredoš, Veronika Hladnik Zakotnik in Jaka Ortar iz Agencije RS za okolje.

50 let E6

Ste že slišali za evropske pešpoti? Dvanajst jih prepreda Staro celino in merijo v skupni dolžini več kot 60.000 km. Ena izmed njih z oznako E6 letos praznuje 50 let. Poteka od Baltskega morja do Grčije, pri nas je bila odprta 24. maja 1975. Organizacija praznovanja jubileja je bila zaupana prav Sloveniji. Več o zgodovini in ideji ter dogodkih je povedal predsednik Komisije za evropske pešpoti in gozdar Jože Prah, pred svetovnim dnem voda in meteorologije pa smo pozornost posvetili tudi opozarjanju na neugodne vremenske razmere in vodi, ki v obliki snežnih plazov ogroža človekovo dejavnost. Spregovorili so: Aleš Poredoš, Veronika Hladnik Zakotnik in Jaka Ortar iz Agencije RS za okolje.

Blaž Lesnik

evropske pešpotihojapopotništvonaravaE6meteoalarmARSOplazovi

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 3. 2025
55. Teden slovenske drame in dve razstavi

V Kranju v tamkajšnjem Prešernovem gledališču se je začel 55. Teden slovenske drame. V Slovenskem etnografskem muzeju je od včeraj na ogled razstava razglednic Maksima Gasparija. V Miheličevi galeriji na Ptuju pa je na ogled razstava ob 40-letnici zadnje organizirane Borlske slikarske kolonije.

55. Teden slovenske drame in dve razstavi

V Kranju v tamkajšnjem Prešernovem gledališču se je začel 55. Teden slovenske drame. V Slovenskem etnografskem muzeju je od včeraj na ogled razstava razglednic Maksima Gasparija. V Miheličevi galeriji na Ptuju pa je na ogled razstava ob 40-letnici zadnje organizirane Borlske slikarske kolonije.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostgledališčeTeden slovenske dramerazglednice Maksima GasparijaBorlska slikarska kolonija

Komentar tedna

VEČ ...|28. 3. 2025
Helena Jaklitsch: Otrok kot tržno blago

Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …

Helena Jaklitsch: Otrok kot tržno blago

Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …

Helena Jaklitsch

komentarotrokoploditevpravica

Spominjamo se

VEČ ...|28. 3. 2025
Spominjamo se dne 28. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 28. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|28. 3. 2025
Etične meje odločanja pri paliativnih bolnikih

Izr. prof. dr. Urh Grošelj  je kot kot specialist pediater in predavatelj medicinske etike na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani pojasnil nekatere etične dileme v medicini in odločanje v paliativni oskrbi ter zdravljenju otrok z redkimi boleznimi. 

Etične meje odločanja pri paliativnih bolnikih

Izr. prof. dr. Urh Grošelj  je kot kot specialist pediater in predavatelj medicinske etike na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani pojasnil nekatere etične dileme v medicini in odločanje v paliativni oskrbi ter zdravljenju otrok z redkimi boleznimi. 

s. Meta Potočnik

medicinska etikaredke boleznievtanazija